Omemba: Barbara Zemljič

»Zanikanje nas varuje pred tem, da bi uzrli tisto, česar nismo pripravljeni videti ali občutiti.«

»Smo v območju človekove intime, ki še najbolj spominja na še vedno osnovno celico – družino, problemi, ki jih obravnava, pa so veliko bolj splošni.«

»Besedilo je aktualno zaradi trenutne razprave o zakonski ureditvi psihoterapije, vendar sta avtorico bolj zanimala osebna odgovornost in vprašanje profesionalnosti.«

»Želel sem se izogniti ilustriranju terapije ali čustev likov in z zvokom prikazati doseganje notranjega miru na eni in stiske na drugi strani.«

»Avtorsko poetiko letošnjih filmov zaznamuje hibridni film kot metoda križanja igranega in dokumentarnega, predvsem v domeni različnih medijskih formatov: dokumentarne fotografije, videozapisov s spleta, dokumentiranih situacij in izpovedi.«

»Zaznati je tudi navdih iz zgodovine svetovne in domače kinematografije, v novih delih pa tudi sklicevanje na lastno biografijo in ustvarjanje avtorjev.«

»Darinka v družino, ki deluje kot enota, morda družba v malem, vstopi kot posameznica.«

»Prav ta družbeno določeni ideološki kontekst skupnosti, v katero se Darinka omoži, je tisto, kar ji živeti po svoje preprečuje – kjer je enotnosti preveč, bosta individualnost in avtentičnost navadno smatrana kot invazivna.«

»Interpretacija Šeligove drame naslavlja posameznika, razpetega med samosvojostjo in željo po življenju v skupnosti, ter v ospredje postavlja prav vprašanje zmožnosti živeti sebe oz. svoje telo, ne da bi posegali v življenje oz. v telo drugega, ter žrtve, ki jih odločitev za avtentičnost navsezadnje terja.«

»Darinka kot nosilka magičnega in nenavadnega odvrže stoično držo 'lika brez konflikta' ter izrazi svojo (sicer še vedno predvsem nenasilno) željo po tem, da bi živela v skladu z lastnimi vrednotami, tudi hotenji.«

»Eksperimentalen in enigmatičen, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt.«

»Zorni kot, ki napeljuje na neko drugo prisotnost, ki ni prisotnost človeka, ki gleda, stoji, hodi.«

»Lik Roka je na začetku filma tabula rasa, prazna posoda, ki jo Henigman postopoma, prek iskanja lastne identitete, polni z vsebino.«

»Jasno se pozicionira znotraj filma in pomembno pripomore h kontekstu zgodbe.«

»Ivan Gergolet v Možu brez krivde koplje globoko po človekovi naravi in moralnih vprašanjih, ki ga zadevajo.«

»Njen izraz je ponotranjen, diskreten, preprost in fokusiran.«

»Kot prizemljena starejša sestra Špela uspe svoj lik v zelo kratkem času realizirati v (po)polnosti.«

»Vlada je sprejela nove ukrepe.«

»Proces je bil zelo zanimiv. Res se mi zdi super priložnost, da gledališča avtorje povabijo k sodelovanju.«

»Hitro smo ugotovile, da bi bilo zelo zahtevno, če bi vse tri imele enotno zgodbe in iste like.«

»Vsaka je imela na voljo približno 35 minut, to pomeni približno 20, 30 strani besedila, kar ni veliko.«

»Predstave še nisem videla, bomo videli, kako je to režiserka Nina Šorak 'zgnetla' v celoto.«

»Mene osebno je eksistencialno kar malo strah, to lahko priznam, ker je položaj za kulturo in gledališča zelo negotov.«

»Na neki točki je bilo dejansko vsega preprosto tako preveč, filmov, koncertov, knjig in predstav, da se ti včasih zvečer ni nikamor dalo, ker se nisi znal odločiti in izbrati.«

»Lahko bi ostali v čistem realizmu, a sva s scenografko Uršo Vidic že na začetku tipali, kako bi lahko odprli prostor v surrealno, ne da bi režija povozila samo besedilo.«

»Drama postane poezija.«

»Moj proces se je obrnil iz globoke teme v veliko koščkov svetlobe.«

»Predstava postavlja ogledalo, tudi gledalcu.«